na
|
|
Gen
|
na abra; na abra-sei
|
|
Hinüber
|
na abra; na abra-sei; na tra sei; janda; jándaso
|
|
Jenseit, Jenseits
|
na abra-sei
|
|
Drüben
|
na baka
|
|
Dahinten
|
·
|
|
Hintan
|
na baka; baka-tem
|
|
Nachher
|
na baka; bákatem
|
|
Darnach
|
na baka; baka-tem; baka baka-tem
|
|
Zuletzt
|
na baka; baka-tem; na baka vo dati; toen
|
|
Hernach
|
na baka di
|
|
Nachdem
|
na baka makandra; trawan na baka trawan
|
|
Nacheinander
|
na baka; na baka vo dati; toen [h.]
|
|
Hierauf
|
na baka; na baka-sei
|
|
Hinten
|
na baka; na baka-tem
|
|
Hinterdrein
|
·
|
|
Hinterher
|
na baka; nanga baka; nanga baka baka
|
|
Rückwärts
|
na baka vo
|
|
Hinter
|
na baka-sei
|
|
Hinterwärts
|
na buurti
|
|
Benachbart
|
na dapee; dapee
|
|
Dahin
|
na dapee; dapee; de
|
|
Hin
|
na dati
|
|
Darauf
|
·
|
|
Hieran
|
·
|
|
Hierzu
|
na dati; nanga dati
|
|
Daran
|
na disi sei; diaso
|
|
Diesseits
|
na disi sei; na buurti
|
|
Hierherum, Hierum
|
na doro; na doro mofo; na doro-sei
|
|
Haußen
|
na doro; na dorosei
|
|
Auswendig
|
·
|
|
Draußen
|
na doro; na doro-sei
|
|
Hinaus
|
na doro; na dórosei vo da poortoe
|
|
Aussen, Außen
|
na dorosei
|
adv.
|
Ausser, Außer
|
na dórosei
|
|
Auswärts
|
na dorosei vo -
|
pr.
|
Ausser, Außer
|
na dwarsi
|
|
Ueberqueer
|
na ebreis tongo; na ebreis
|
|
Ebräisch, auf Ebräisch
|
na fesi
|
|
Voran
|
·
|
|
Voraus
|
·
|
|
Vorwärts
|
na fesi; di djonsno de
|
|
Vorhin
|
na fesi; na fesi-sei
|
|
Vorn
|
na fosi fosi bigin
|
|
Uranfänglich
|
na fosi-dem; na ouroe-tem
|
|
Vordem
|
na; gi; na sei vo
|
|
An
|
na gron
|
|
Danieder
|
·
|
|
Hernieder
|
na gron; na ondro
|
|
Nieder
|
na habi hatti
|
|
Muthlos sein
|
na hai
|
|
Wach
|
na hoepee; pee
|
|
Wohin
|
na hopo-sei vo; na táposei vo
|
|
Ueberhalb
|
na hoso
|
|
Daheim
|
·
|
|
Heim
|
na ini
|
|
Binnen
|
·
|
|
Dabei
|
·
|
|
Darein
|
·
|
|
Herein
|
·
|
|
Hinein
|
na ini; na ini vo dati
|
|
Darin, Darinnen
|
na ini; na ini-sei
|
|
Inne, innen
|
na ini vo dati; na ini dati
|
|
Hierin
|
na inisei
|
|
Einwärts
|
na ini-sei
|
|
Innerlich
|
·
|
|
Inwärts
|
·
|
|
Inwendig
|
na jamer-fasi; na wan jamer-fasi
|
|
Jämmerlich
|
na króekoetoe han sei
|
|
Links, zur linken Hand
|
na mindri; na mindri vo
|
|
Mitten
|
na mindri vo
|
|
Zwischen
|
na mindri vo dati; na mindri
|
|
Dazwischen
|
na mindri vo; na ini
|
|
Innerhalb
|
na; na ini
|
|
In
|
na; na sei vo; klosibèi na; nanga
|
|
Bei
|
na; na tapo
|
|
Auf
|
na natùur-fasi
|
|
Natürlich
|
na noord-sei
|
|
Nördlich
|
na (od. nanga ) wan vertroùw-fasi; trouw; nanga troe
|
|
Treulich
|
na odo-fasi
|
|
Bildlich
|
·
|
|
Sprichwörtlich
|
na ondro
|
|
Herab
|
·
|
|
Unter
|
na ondro gron
|
|
Unterirdisch
|
na ondro; na gron
|
|
Herunter
|
na ondro; na ondro-sei
|
|
Hinunter
|
·
|
|
Unten
|
na ondro-sei
|
|
Drunten
|
·
|
|
Niederwärts
|
·
|
|
Unterwärts
|
na óndrosei
|
|
Abwärts
|
na ouroe-tem
|
|
Vorzeiten
|
na pasi
|
|
Unterwegs
|
na piesi piesi
|
|
Zerstückelt
|
na plesi vo; na pee vo; pee vo
|
|
Anstatt
|
na prefoeroe-fasi
|
|
Schalkhaft
|
·
|
|
Scherzhaft, Scherzweise
|
na profèti-fasi
|
|
Prophetisch
|
na reti han sei; na reti han
|
|
Rechts
|
na sari; nanga sari; verlegi
|
|
Traurig
|
na sei
|
|
Abseits
|
·
|
|
Beiseit
|
·
|
|
Daneben
|
na sei; na sei vo
|
|
Längs, längst, pr.
|
na sei vo
|
|
Entlang
|
na sei vo; na - sei; na sei
|
|
Neben
|
na skin-fasi
|
|
Fleischlich
|
na so meni (od. foeloe) difrenti fasi
|
|
Vielfach, auf vielfache Weise
|
na so wan fasi; so
|
|
Dergestalt
|
na spotoe-fasi
|
|
Spöttisch
|
na tapo
|
|
Herauf
|
·
|
|
Hinauf
|
na tapo; abra; pasá; moro
|
|
Ueber
|
na tapo makandra; trawan na trawan tapo
|
|
Uebereinander
|
na tapo; na tapo-sei
|
|
Droben
|
·
|
|
Oben
|
na tapo; na táposei
|
|
Empor
|
na tapo tapo; na tapo tapo-sei
|
|
Ueberhin
|
na tapo vo dati; na tapo
|
|
Hinzu
|
na tapo-sei
|
|
Hinan
|
na toe
|
|
Enzwei
|
na; vo; gi
|
|
Zu, pr.
|
na wan bro; onverwakti; pram pram; moesoe moesoe
|
|
Plötzlich
|
na wan falsi fasi
|
|
Heuchlerisch
|
na wan fasi
|
|
Einförmig
|
na wan gemeene fasi
|
|
Pöbelhaft
|
na wan jamer-fasi
|
|
Kläglich
|
na wan jamer-fasi; na wan poti mofina-fasi
|
adv.
|
Erbärmlich
|
na wan skreki-fasi
|
|
Furchtbar
|
na wan verwondroe-fasi
|
|
Wunderbar
|
na wi dia; dia
|
|
Hierselbst
|
na zuid-sei
|
|
Südlich
|
naati
|
|
Naht
|
naauw
|
|
Knapp
|
·
|
|
Sparsam
|
naauw; zuiniki [h.]
|
|
Karg
|
nai
|
|
Nähen
|
·
|
|
Zunähen
|
nai na; fassi na
|
|
Annähen, an
|
nai na ini
|
|
Einnähen
|
nai-man
|
|
Nähter, Nähterin
|
nai-tetèi; tetèi
|
|
Zwirn
|
nai-wroko
|
|
Näh-arbeit
|
naki foetoe; misi foetoe; stootoe foetoe
|
|
Stolpern
|
naki foetoe na gron
|
|
Auftreten
|
naki foetoe; trapoe; trampoe
|
|
Trampeln
|
naki; fom
|
|
Durchprügeln
|
·
|
|
Pochen
|
naki gingee; lui gingee; seki gingee; fom gingee
|
|
Lauten, Läuten
|
naki gingee; lui (od. seki) gingee
|
|
Schellen
|
naki hem baka
|
|
Wiederschlagen
|
naki hem tee a dede; kili hem
|
|
Erschlagen
|
naki; klopoe; fom
|
|
Klopfen
|
naki na
|
|
Anprallen, an
|
·
|
|
Aufstoßen, auf -
|
naki na; toeká nanga
|
|
Anstoßen, an
|
naki; naki doro; fom doro
|
|
Anklopfen
|
·
|
|
Anpochen
|
naki; stootoe; boekoe; kobó; toeka; skopoe
|
|
Stoßen
|
naki; tiki; fom nanga tiki
|
|
Prügeln
|
naki tongo; naki mofo
|
|
Schmatzen
|
naki trowei; kanti trowei
|
|
Umschütten
|
nalàte
|
|
Nachlässig
|
nalàte [h.]
|
|
Fahrlässig
|
nalàte-fasi
|
|
Nachlässigkeit
|
nalàte-fasi; a-don-ké-fasi; mi-no-ké-fasi
|
|
Fahrlässigkeit
|
nanasi
|
|
Ananas
|
nanga
|
|
Mit
|
·
|
|
Mittelst
|
·
|
|
Nebst
|
·
|
|
Sammt
|
·
|
|
Vermittelst
|
·
|
|
Zusammt
|
nanga begi
|
|
Bittweise
|
nanga bele
|
|
Schwanger
|
·
|
|
Trächtig
|
nanga beròuw; nanga wan beròuw-fasi
|
|
Reuig
|
nanga blootoe (od. soso) skin
|
|
Splitter-nackt
|
nanga brifi
|
|
Brieflich
|
nanga broko klosi
|
|
Zerlumpt
|
nanga dati
|
|
Dadurch
|
·
|
|
Damit
|
·
|
|
Hierbei, Hierdurch
|
·
|
|
Hiermit
|
nanga dwingi
|
|
Gezwungen
|
·
|
|
Zwang, aus Zw.
|
nanga dwingi; no nanga hem wani
|
|
Unfreiwillig
|
nanga frede
|
|
Furchtsam
|
nanga háttigbron
|
|
Zornig
|
nanga hem eigen hanoe
|
|
Eigenhändig
|
nanga hem heeli hatti
|
|
Innig
|
nanga koni; na wan koni-fasi
|
|
Weislich
|
nanga makandra
|
|
Miteinander
|
nanga makandra; makandra tegédere [a.]
|
|
Beisammen
|
nanga maniri
|
|
Höflich
|
nanga mi (hem) heeli hatti
|
|
Inbrünstig
|
nanga mofo
|
|
Mündlich
|
nanga nem; expressi
|
|
Namentlich
|
nanga pasiensi
|
|
Geduldig
|
nanga plisiri; gestroostoe [sic]; nanga gestroostoe [sic] hatti
|
|
Freudig
|
nanga respeki; na respeki-fasi
|
|
Ehrerbietig
|
nanga reti
|
|
Rechtmäßig
|
nanga sabi
|
|
Wissentlich
|
nanga safri-hatti
|
|
Sanftmüthig
|
nanga sari
|
|
Wehmüthig
|
nanga sjem
|
|
Schamhaft
|
nanga soso foetoe; nanga blootoe foetoe
|
|
Barfuß
|
nanga spot; na spotoe-fasi
|
|
Höhnisch
|
nanga sweri
|
|
Eidlich
|
nanga tapo hai; nanga hem hai tapo
|
|
Blindlings
|
nanga tiki; nanga hanoe
|
|
Gestielt
|
nanga tranga begi; nanga watra na hai
|
|
Flehentlich
|
nanga tranga; nanga dwingi
|
|
Gewaltsam
|
nanga tranga (od. kragti); na kragti-fasi
|
|
Kräftig
|
nanga voòrzigti
|
adv.
|
Besonnen
|
nanga wan hai
|
|
Einäugig
|
nanga wan hanoe
|
|
Einarmig
|
·
|
|
Einhändig
|
nanga wan hatti
|
|
Einmüthig
|
nanga wan vaste vertroùw; nanga getroostoe hatti
|
|
Zuversichtlich
|
nanga wani; expressi
|
|
Willentlich
|
nanga wani; expressi; vo expressi
|
|
Geflissentlich
|
nanga watra na hai
|
|
Weinend
|
nanga wroko vo -
|
|
Mittelst
|
·
|
|
Vermittelst
|
nangra; finga
|
|
Kralle
|
nàsi, nàtsie
|
|
Nation
|
nati; nati gron
|
|
Begießen
|
nati; spater
|
|
Besprengen, Bespritzen
|
nati; voktoe
|
|
Benetzen
|
·
|
|
Netzen
|
natùur
|
|
Natur
|
nefi
|
|
Messer
|
negi
|
|
Neun
|
negi-ten-tin
|
|
Neunzig
|
negosi
|
|
Handel
|
neki
|
|
Genick
|
·
|
|
Hals
|
neki; goro goro
|
|
Schlund
|
neki-banti
|
|
Hals-band
|
nem
|
|
Name
|
nem; bigi nem; bigi; respeki; grani; eer [h.]; glori [h.]
|
|
Ehre
|
nem-kristen-soema
|
|
Namens-christ
|
nési
|
|
Gewimmel
|
nesi; hoso
|
|
Nest
|
neti
|
|
Nacht
|
netre-doekoe
|
|
Nesseltuch
|
netti
|
|
Netz
|
nier [h.]
|
|
Niere
|
ningre
|
|
Neger
|
Ningre-kondre
|
|
Guinea
|
ningre-kondre
|
|
Africa
|
njam
|
|
Anfressen
|
·
|
|
Auffressen
|
·
|
|
Speisen
|
·
|
|
Verspeisen
|
·
|
|
Verzehren
|
·
|
|
Zehren
|
·
|
|
Zerfließen
|
·
|
v.
|
Essen
|
njam ala
|
|
Aufessen
|
njam ala fja; nam [sic] ala krin krin
|
|
Wegessen
|
njam boen
|
|
Schmausen
|
njam doro; holi doro vo njam
|
|
Fortessen
|
njam hem nanga tifi; soekoe hem doro
|
|
Durchhecheln
|
njam; njam ala
|
|
Aufzehren
|
njam; njam ala; njam krin krin
|
|
Abfressen
|
njam; tesi
|
|
Genießen
|
njam tifi; kau tifi
|
|
Knirschen, mit den Zähnen
|
njanjám
|
|
Kost
|
·
|
|
Nahrung
|
·
|
|
Speise
|
·
|
|
Unterhalt
|
·
|
s.
|
Essen
|
njanjám; vroektoe
|
|
Frucht
|
njanjám-spoen
|
|
Eß-löffel
|
njanjám-zaka; bele; zaka vo bele; maag [h.]
|
|
Magen
|
njenjoe
|
|
Verzärtelt
|
njenoe
|
|
Verweichlicht
|
njoe
|
|
Neu
|
njoe doopoe-soema
|
|
Neugetaufte
|
njoe geboortoe
|
|
Neugeburt (Wiedergeburt)
|
njoe; vreemde
|
|
Fremd
|
njoe wendje; krin wendje
|
|
Jungfer, Jungfrau
|
njoe wien
|
|
Most
|
njoe-gebore
|
|
Neugeboren
|
·
|
|
Wiedergeboren
|
njoe-jari; jari
|
|
Neujahr
|
njoeman-nem; bynem [h.]
|
|
Beiname
|
njoe-moen
|
|
Neumond
|
njòes-gìeriki [h.]; bemoeje
|
|
Neugierig
|
njoesoe
|
|
Neuigkeit
|
njoesoe; gewenti
|
|
Ueblich
|
njoesoe; kénisi; raportoe
|
|
Nachricht
|
no
|
|
Nicht
|
no akorderi (od. korderi); habi trobi nanga makandra; de na trobi; no de boen makandra
|
|
Uneinig sein
|
no bekenti; vreemde
|
|
Unbekannt
|
no bekwàam
|
|
Unfähig
|
·
|
|
Ungeschickt
|
no bigi jete
|
|
Unerwachsen
|
no boen
|
|
Unwohl
|
no boen; disi wi no kan gebruiki
|
|
Unbrauchbar
|
no boen; no boen vo noti
|
|
Untauglich
|
no boen; no gezontoe
|
|
Unheilsam
|
·
|
|
Unzuträglich
|
no boen; no gezontoe; óngezond [h.]
|
|
Ungesund
|
no boen vo
|
|
Untüchtig
|
no boen vo njam
|
|
Ungenießbar
|
no boen vo noti; no waarti vo noti; no waarti
|
|
Nichtswürdig
|
no de
|
|
Abwesend sein
|
no de boen
|
|
Unpaß, Unpäßlich sein
|
no de moro; lasi
|
|
Wegsein
|
no doro; no klari; no kabá
|
|
Unvollbracht, Unvollendet
|
no fárawei; klósibei
|
|
Unfern
|
·
|
|
Unweit
|
no frede
|
|
Kirre sein
|
no getroùw; no vertroùw; bedriegi -
|
|
Untreu
|
no ha boen hatti vo hem
|
|
Ungütig sein gegen jem.
|
no habi boen maniri; no sabi maniri; habi ogri maniri
|
|
Ungesittet sein
|
no habi dresi
|
|
Unheilbar sei
|
no habi hatti; frede
|
|
Zaghaft sein
|
no habi hatti; habi frede-hatti
|
adj.
|
Feige
|
no habi lobbi vo hem; doe hem boen, vo di a lobbi hem
|
|
Lieblos sein gegen jem.
|
no habi (od. holi) pasiensi
|
|
uneduldig sein
|
no habi skulti (od. foutoe)
|
|
Schuldlos sein
|
no habi vertroùw na hem; no vertroùw hem; habi ogri membre vo hem
|
v.
|
Mißtrauen
|
no hebi; ligti
|
|
Leicht
|
no jeri boen; no verstàa reti; meki wan abuisi
|
|
Mißverstehen
|
no ke
|
|
Gleichgültig sein
|
·
|
|
Unbekümmert sein
|
no ke vo hem moro; no loekoe hem moro; libi hem
|
|
Vernachlässigen
|
no kibri
|
|
Unverwahrt
|
no kisi traktamenti
|
|
Unbesoldet sein, keinen Sold empfangen
|
no klari
|
|
Unvorbereitet
|
no kom weri; habi toemoesi pasiensi
|
|
Unermüdlich sein
|
no komopo boen; pori
|
|
Mißglücken
|
no komopo boen; pori; pansoemá
|
|
Mißlingen, Mißrathen
|
no koni
|
|
Unklug
|
no koni; dom; lau
|
|
Unweise
|
no koni; sondro koni; dom; sondro verstánd
|
|
Unverständig
|
no krin
|
|
Undeutlich
|
·
|
|
Unkeusch
|
·
|
|
Unklar
|
no krin; doti; morsoe; takroe
|
|
Unrein
|
no krin jete
|
|
Ungeläutert
|
no krin jete; disi no kom na krin jete
|
|
Unerwiesen
|
no krin; no zuiver
|
|
Unlauter
|
no krin; no zuiver; doti; morsoe; takroe
|
|
Unsauber
|
no leri boen; no de bekwàam vo leri
|
|
Ungelehrig sein
|
no loekoe boen
|
|
Unachtsam sein
|
no loekoe hem nanga boen hai; tai fesi gi hem; mandi nanga hem
|
|
Ungnädig sein, einem
|
no loekoe (od. soekoe) sani toemoesi fini; loekoe sani blaauw blaauw
|
|
Nachsicht üben, Nachsichtig sein
|
no loekoe soema perzòon
|
|
Unparteiisch sein
|
no loto
|
|
Senkrecht
|
no mooi
|
|
Unschön
|
no na reti tem
|
|
Unzeit, zur U.
|
no nanga dwingi; sondro dwingi
|
|
Ungezwungen
|
no nanga reti; tegen da wet
|
|
Widerrechtlich
|
no njoesoe; no gewenti
|
|
Ungewohnt
|
nó; nó no
|
|
Nein
|
no nofo
|
|
Unzulänglich, Unzureichend
|
no ontvange hem; no teki hem; no wani si (od. jeri) hem; seni hem gowei
|
|
Abweisen
|
no opregti; falsi
|
|
Unaufrichtig
|
no pori jete
|
|
Unverdorben
|
no repi; groen; lala
|
|
Unreif
|
no sabi boen; no sabi tangi; óndankbaar [h.]
|
|
Undankbar sein
|
no sabi hem
|
|
Unkündig sein, einer Sache
|
no sabi hem boen; teki hem verkeerti
|
|
Verkennen
|
no sabi noti
|
|
Ununterrichtet sein (nichts wissen)
|
no sabi san vo doe
|
|
Unentschlossen sein
|
·
|
|
Unschlüssig sein
|
no sabi vo helpi hem srefi
|
|
Unbeholfen sein
|
no si; misi
|
|
Uebersehen (nicht bemerken)
|
no sloto; hopo, opo
|
|
Unverschlossen
|
no smak; no switi
|
|
Unschmackhaft
|
no so meni; no foeloe; weiniki
|
|
Unbeträchtlich (an Zahl)
|
no srapoe
|
|
Ungeschliffen
|
no srapoe; stompoe, tompoe; dede
|
|
Stumpf
|
no switi
|
|
Brack, brachisch
|
·
|
|
Unangenehm
|
·
|
|
Unerfreulich
|
no switi; krasi
|
|
Unfreundlich
|
no switi; stoutoe
|
|
Unartig
|
no tan; go pori; pasá hesi; koti hesi
|
|
Vergänglich sein
|
no tevrede
|
|
Ungehalten
|
·
|
|
Unwillig
|
no tevrede; gridi
|
|
Ungenügsam
|
no tevrede nanga -
|
|
Mißbilligen
|
no tevrede; óntevrède
|
|
Mißvergnügt
|
no tevrede; óntevrede [h.]
|
|
Unzufrieden
|
no tranga; zwaka
|
|
Unkräftig
|
no troe; falsi
|
|
Unwahr
|
no vaste
|
|
Unbestimmt
|
·
|
|
Ungewiß
|
no vaste; no sekuur [h.]
|
|
Unsicher
|
no vo expressi; no nanga expressi; no nanga wani; sondro vo wani; sondro vo meene ogri
|
|
Unvorsätzlich
|
no vòorzigti; ónvoorzigti [h.]; sondro vòorzigti
|
|
Unvorsichtig
|
no vrìendliki
|
|
Ungünstig
|
no waarti
|
|
Ungültig
|
·
|
|
Unwerth
|
·
|
|
Unwürdig
|
no wan
|
|
Kein
|
no wan soema; no wan
|
|
Neimand
|
no wan soortoe -
|
|
Keinerlei
|
no wani gi pardòn; no wani meki fri
|
|
Unversöhlich sein
|
no wani; meki trobi
|
|
Sträuben, sich
|
no wani sabi hem
|
|
Verläugnen
|
no wani sabi hem, no sabi hem
|
|
Ignoriren, einen
|
no wani teki troostoe; no kan finni troostoe; koesoemèe hem srefi
|
|
Untröstlich sein
|
no wánpee; na no wan pee
|
|
Nirgend
|
nofo
|
|
Genüge, zur G.
|
·
|
|
Genugsam
|
·
|
|
Sattsam
|
·
|
|
Zulänglich
|
nofo; bogo bogo
|
|
Vollauf
|
nofo; foeloe
|
|
Berächtlich
|
·
|
adj.
|
Häufig
|
nofo; hafoe hafoe
|
|
Ziemlich
|
nofo sani
|
|
Vielerlei
|
nofo-tron; foeloe tron; someni-tron
|
|
Vielmals
|
nófotron; foeloe-tron; so meni-tron
|
|
Oft
|
nol
|
|
Null
|
nomer
|
|
Nummer
|
nomó; nomoro [a.]; wawán; ma; mara
|
|
Nur
|
nooiti; nebre; na kondre
|
|
Nie
|
nooiti; nooiti wantem; no wantem; nebre-tem; nebre-wantem
|
|
Niemals
|
nooiti wantem; nooiti; nemre; nemre-wantem; nebre-tem; nebre-wantem; na kondre
|
|
Nimmer
|
noord, noorden
|
|
Norden
|
nootoe; trobi; verdriti; pina
|
|
Ungemach
|
nootoe; verdriti; pina; sari hebi; trobi
|
|
Trübsal
|
noso
|
|
Nase
|
noso; mofo
|
|
Rüssel
|
noti; niksi; nada
|
|
Nichts
|
notisi
|
|
Notiz
|
noto
|
|
Nuß
|
noto-moskati; noto
|
|
Muskatnuß
|
November [h.]
|
|
November
|
now
|
|
Fortan
|
now; noja; nójaso; djonsno; di djonsno de; so leki wi de; leki fa wi de
|
|
Alleweile
|
now; noja; nojaso; djonsno, djoesnoe; na disi tem; so tem so; leki wi de
|
|
Jetzt
|
now; noja; nójaso; leki wi de
|
|
Itzt
|